Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu. Odvisna je od lastnosti sredstva, v katerem zvok potuje, predvsem od njegove stisljivosti χ in gostote ρ:

${\displaystyle c=\frac{1}{\sqrt{\rho \chi }}.}\{\backslash displaystyle\; c=\{\backslash frac\; \{1\}\{\backslash sqrt\; \{\backslash rho\; \backslash chi\; \}\}\}\backslash !\backslash ,.\}$

Enačbo je prvi zapisal Pierre-Simon Laplace.

Hitrost zvoka (ali valovanja v splošnem) povezuje s frekvenco ν in valovno dolžino λ zveza:

${\displaystyle c=\lambda \nu .}\{\backslash displaystyle\; c=\backslash lambda\; \backslash nu\; \backslash !\backslash ,.\}$

V trdninah navadno namesto stisljivosti vpeljemo njeno obratno vrednost, prožnostni modul E. Izraz za hitrost zvoka je v palici tedaj:

${\displaystyle c=\sqrt{\frac{E}{\rho }}.}\{\backslash displaystyle\; c=\{\backslash sqrt\; \{\backslash frac\; \{E\}\{\backslash rho\; \}\}\}\backslash !\backslash ,.\}$

V neomejeni trdnini je hitrost zvoka enaka:

${\displaystyle c=\sqrt{\frac{E}{\rho }\frac{1-\mu }{(1+\mu )(1-2\mu )}},}\{\backslash displaystyle\; c=\{\backslash sqrt\; \{\{\backslash frac\; \{E\}\{\backslash rho\; \}\}\{\backslash frac\; \{1-\backslash mu\; \}\{(1+\backslash mu\; )(1-2\backslash mu\; )\}\}\}\}\backslash !\backslash ,,\}$

kjer je μ Poissonovo število.

V kapljevinah velja enaka enačba kot pri plinih, s tem, da ni treba ločevati med adiabatno in izotermno stisljivostjo χ.

V idealnih plinih se izraz za hitrost zvoka poenostavi. Upoštevamo lahko izraz za adiabatno stisljivost χ_S = 1/κ p, kjer je p tlak plina, κ pa adiabatni eksponent (razmerje specifične toplote pri stalnem tlaku c_p in specifične toplote pri stalni prostornini c_V). Ob upoštevanju splošne plinske enačbe pV = (m/M)RT in definicije gostote ρ = m/V dobimo:

${\displaystyle c=\sqrt{\frac{\kappa RT}{M}}.}\{\backslash displaystyle\; c=\{\backslash sqrt\; \{\backslash frac\; \{\backslash kappa\; RT\}\{M\}\}\}\backslash !\backslash ,.\}$

Pri tem je R splošna plinska konstanta, M molska masa plina, T pa temperatura. Ker so ostali parametri konstanta za dano vrsto plina, vidimo, da je hitrost zvoka v plinu odvisna le od njegove temperature.

Če nas zanima temperaturna odvisnost hitrosti zvoka v ozkem temperaturnem območju, lahko zgornji izraz razvijemo v Taylorjevo vrsto. Za zrak pri temperaturi blizu sobne velja tako približen izraz:

${\displaystyle c_{\mathrm{z}\mathrm{r}\mathrm{a}\mathrm{k}}=(331,5+0,6\vartheta )\mathrm{m}/\mathrm{s}.}\{\backslash displaystyle\; c\_\{\backslash mathrm\; \{zrak\}\; \}=(331\{,\}5+0\{,\}6\backslash \; \backslash vartheta\; )\backslash \; \backslash mathrm\; \{m/s\}\; \backslash !\backslash ,.\}$

Pri tem je ${\displaystyle \vartheta }\{\backslash displaystyle\; \backslash vartheta\; \}$ temperatura zraka, merjena v stopinjah Celzija. V območju od -20 °C do +40 °C se ta približni izraz na 0,2 % ujema z natančnim izrazom.

V razpredelnici je ρ gostota zraka in Z akustična impedanca.

${\displaystyle \vartheta }\{\backslash displaystyle\; \backslash vartheta\; \}$ [°C]	c [m/s]	ρ [kg/m³]	Z [N·s/m³]
-10	325,4	1,341	436,5
-5	328,5	1,316	432,4
0	331,5	1,293	428,3
+5	334,5	1,269	424,5
+10	337,5	1,247	420,7
+15	340,5	1,225	417,0
+20	343,4	1,204	413,5
+25	346,3	1,184	410,0
+30	349,2	1,164	406,6

• Izračun: hitrost zvoka v zraku in temperatura (angleško)

• Machovo število