Okúžba ali infékcija pomeni vdor patogenih organizmov (bakterij, virusov, gliv, prionov ali parazitov) v telo in njihovo razmnoževanje ter odziv organizma nanj.[1][2] Okužbi lahko sledijo klinični bolezenski znaki ali pa ne; slednje se imenuje prikrita okužba.[1] Bolezen, ki je posledica okužbe, se imenuje nalezljiva ali infekcijska bolezen.
Organizem se proti okužbam bori s svojim imunskim sistemom. Sesalčji organizem se na okužbo najprej odzove s prirojenim imunskim sistemom, ki pogosto vodi v vnetji odziv, nato pa sledi še odziv pridobljene imunosti.
Zdravljenje je odvisno od vrste patogena, ki povzroči okužbo. Osnovne skupine zdravil za zdravljenje okužb so:
- antibiotiki oziroma protibakterijska zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb,
- protivirusna zdravila za zdravljenje virusnih okužb,
- protiglivna zdravila ali antimikotiki za zdravljenje glivnih okužb,
- antiprotozoiki za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo praživali,
- antihelmintiki za zdravljenje parazitnih okužb.
Znaki in simptomi
[uredi | uredi kodo]Znaki in simptomi okužbe so odvisni od vrste bolezni. Nekateri znaki okužb so splošni, kot so utrujenost, izguba apetita, izguba teže, vročina, nočno potenje, mrzlica, bolečine v mišicah in sklepih. Drugi so specifični za posamezne dele telesa, kot so kožni izpuščaj, kašelj ali izcedek iz nosu.[3]
V nekaterih primerih so lahko nalezljive bolezni pri določenem gostitelju brezsimptomne večino časa poteka okužbe ali nasploh ves čas okužbe. Okužba ni enako kot nalezljiva bolezen, saj se vsaka okužba ne izrazi kot bolezen.[4]
Bakterijske okužbe v primerjavi z virusnimi
[uredi | uredi kodo]Bakterije in virusi lahko povzročijo enake simptome, zato je na podlagi simptomatike težko razlikovati med bakterijskimi in virusnimi okužbami.[5] Razlikovanje med obema je pomembno, saj virusnih okužb ni mogoče pozdraviti z antibiotiki.[6]
| Značilnosti | Virusne okužbe | Bakterijske okužbe |
|---|---|---|
| Značilni simptomi | Na splošno so virusne okužbe sistemske. To pomeni, da prizadenejo veliko različnih delov telesa ali več kot en organski sistem hkrati; npr. hkrati se lahko pojavijo izcedek iz nosu, zamašeni sinusi, kašelj, bolečine v telesu itd. Včasih so lahko virusne okužbe lokalne, kot se to zgodi pri virusnem konjunktivitisu (okužba očesne veznice) in herpesu. Le nekaj virusnih okužb povzroča bolečine, na primer herpes. Bolečino pri virusnih okužbah pogosto opisujemo kot srbenje ali pekoč občutek.[5] | Klasični simptomi bakterijske okužbe so lokalizirana rdečina, vročina, oteklina in bolečina. Ena od značilnosti bakterijske okužbe je lokalna bolečina oziroma bolečina, ki se pojavi v določenem delu telesa. Na primer, če pride do ureznine in je rana okužena z bakterijami, se na mestu okužbe pojavi bolečina. Za bakterijsko vnetje žrela je pogosto značilna večja bolečina na eni strani žrela. Vzrok vnetja srednjega ušesa je bolj verjetno bakterijski, če se bolečina pojavi samo v enem ušesu.[5] Vreznina, v kateri se pojavita gnoj in mlečni izcedek, je verjetno okužena z bakterijami.[7] |
| Vzrok | patogeni virusi | patogene bakterije |
Patofiziologija
[uredi | uredi kodo]Obstaja splošno zaporedje dejavnikov, imenovano tudi veriga okužbe, ki so pomembni pri prenosu nalezljivih bolezni.[8] Verigo okužb predstavlja več potrebnih korakov, ki vključujejo povzročitelja, rezervoar, vstop v dovzetnega gostitelja, izstop iz gostitelja ter prenos na novega gostitelja. Vsak od korakov v tem zaporedju mora biti izpolnjen, da se okužba prenese. Razumevanje verige okužbe pomaga zdravstvenim delavcem, da se spoprimejo z okužbami oziroma preprečijo, da do nje sploh pride.[9]
Kolonizacija
[uredi | uredi kodo]
Do okužbe pride, ko povzročitelj uspešno vstopi v telo, tam raste in se razmnožuje. Številni povzročitelji kolonizirajo kožo in sluznice, vendar to še ne pomeni, da povzročijo okužbo. Večina ljudi se ne okuži zlahka. Osebe z oslabelim imunskim sistemom imajo večjo dovzetnost za kronične ali trdovratne okužbe. Posamezniki z zavrtim imunskim sistemom so še posebej dovzetni za priložnostne okužbe. Vstop v gostitelja na stičišču med gostiteljem in patogenom se običajno zgodi skozi sluznico v telesnih odprtinah, kot so ustna votlina, nos, oči, spolovila in zadnjik, ali pa lahko mikrob vstopi skozi odprte rane. Medtem ko lahko nekateri organizmi rastejo na začetnem mestu vstopa, mnogi migrirajo in povzročajo sistemske okužbe v različnih organih. Nekateri patogeni rastejo znotraj gostiteljskih celic (znotrajcelično), drugi pa prosto uspevajo v telesnih tekočinah.[10]
Pojav bolezni
[uredi | uredi kodo]Okužba lahko vodi v bolezen, če so gostiteljevi zaščitni imunski mehanizmi nezadostni in organizem povzroči gostitelju škodo. Mikroorganizmi lahko povzročijo poškodbe tkiva s sproščanjem različnih toksinov ali škodljivih encimov. Na primer, Clostridium tetani sprošča toksin, ki ohromi mišice, stafilokok pa sprošča toksine, ki povzročajo šok in sepso. Vsi povzročitelji okužb ne povzročajo bolezni pri vseh gostiteljih. Na primer, manj kot 5 % posameznikov, okuženih z virusom otroške ohromelosti, razvije bolezen.[11] Po drugi strani pa so nekateri povzročitelji okužb zelo virulentni. Prion, ki povzroča bolezen norih krav in Creutzfeldt-Jakobovo bolezen, pri vseh okuženih živalih in ljudeh vodi v smrtno bolezen.[12]
Do perzistentnih okužb pride, ker telo po začetni okužbi ni sposobno odstraniti povzročitelja. Za perzistentne okužbe je značilna stalna prisotnost povzročitelja v gostitelju in se pogosto kaže kot prikrita okužba z občasnimi ponavljajočimi se zagoni aktivne okužbe. Obstajajo nekateri virusi, ki lahko vzdržujejo perzistentno okužbo z okuženjem različnih celic v telesu. Nekateri virusi po prvotni okužbi se nikoli ne odstranijo iz telesa. Tipičen primer je virus herpesa, ki se ponavadi skriva v živčnih celicah in se ponovno aktivira, ko nastanejo posebne okoliščine.[13]
Perzistentne okužbe vsako leto povzročijo milijone smrti po vsem svetu.[14] Kronične okužbe s paraziti so vzrok za visoko obolevnost in umrljivost v mnogih nerazvitih državah.[15][16]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530248/okuzba?page=2&query=Oku%C5%BEba&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 5. 2026.
- ↑ »infection«, The Free Dictionary, arhivirano iz spletišča dne 19. julija 2018, pridobljeno 17. novembra 2023
- ↑ »Runny Nose: Symptoms, Causes & Treatment«. Cleveland Clinic. Arhivirano iz spletišča dne 10. maja 2022. Pridobljeno 22. aprila 2022.
- ↑ Ryan KJ, Ray CG, ur. (2004). Sherris Medical Microbiology (4th izd.). McGraw Hill. ISBN 978-0-8385-8529-0.
- 1 2 3 »NIPA - Bacteria - Bacterial vs. Viral infections«. www.antibiotics-info.org. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2023. Pridobljeno 10. novembra 2023.
- ↑ Robert N. Golden; Fred Peterson (2009). The Truth About Illness and Disease. Infobase Publishing. str. 181. ISBN 978-1-4381-2637-1.
- ↑ »Infection«. Rencare. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2012. Pridobljeno 4. julija 2013.
- ↑ »Infection Cycle Symptoms and Treatment«. Infection Cycle (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2023. Pridobljeno 10. novembra 2023.
- ↑ National Institutes of Health (US); Study, Biological Sciences Curriculum (2007), »Understanding Emerging and Re-emerging Infectious Diseases«, NIH Curriculum Supplement Series [Internet] (v angleščini), National Institutes of Health (US), arhivirano iz spletišča dne 26. junija 2023, pridobljeno 17. novembra 2023
- ↑ Peterson, Johnny W. (1996). Bacterial Pathogenesis (v angleščini). University of Texas Medical Branch at Galveston. ISBN 978-0-9631172-1-2. PMID 21413346. Arhivirano iz spletišča dne 25. aprila 2016. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
- ↑ »Polio: Questions and Answers« (PDF). immunize.org. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 9. julija 2021.
- ↑ Trent, Ronald J (2005). »Infectious Diseases«. Molecular Medicine: 193–220. doi:10.1016/B978-012699057-7/50008-4. ISBN 978-0-12-699057-7. PMC 7149788.
- ↑ Rouse, Barry T.; Sehrawat, Sharvan (2010). »Immunity and immunopathology to viruses: what decides the outcome?«. Nature Reviews Immunology (v angleščini). 10 (7): 514–526. Bibcode:2010NatRI..10..514R. doi:10.1038/nri2802. ISSN 1474-1741. PMC 3899649. PMID 20577268.
- ↑ »Chronic Infection Information«. persistentinfection.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2015. Pridobljeno 14. januarja 2010.
- ↑ Torgerson, Paul R.; Devleesschauwer, Brecht; Praet, Nicolas; Speybroeck, Niko; Willingham, Arve Lee; Kasuga, Fumiko; Rokni, Mohammad B.; Zhou, Xiao-Nong; Fèvre, Eric M.; Sripa, Banchob; Gargouri, Neyla (3. december 2015). »World Health Organization Estimates of the Global and Regional Disease Burden of 11 Foodborne Parasitic Diseases, 2010: A Data Synthesis«. PLOS Medicine. 12 (12) e1001920. doi:10.1371/journal.pmed.1001920. ISSN 1549-1277. PMC 4668834. PMID 26633705.
- ↑ Hotez, Peter J.; Bundy, Donald A. P.; Beegle, Kathleen; Brooker, Simon; Drake, Lesley; de Silva, Nilanthi; Montresor, Antonio; Engels, Dirk; Jukes, Matthew (2006), Jamison, Dean T.; Breman, Joel G.; Measham, Anthony R.; Alleyne, George (ur.), »Helminth Infections: Soil-transmitted Helminth Infections and Schistosomiasis«, Disease Control Priorities in Developing Countries (2nd izd.), Washington (DC): World Bank, ISBN 978-0-8213-6179-5, PMID 21250326, arhivirano iz spletišča dne 10. oktobra 2016, pridobljeno 13. avgusta 2021
{{citat}}: Vzdrževanje CS1: parameter work z ISBN (povezava)
 | Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
